Žan Pogačnik je študent 1. letnika na Biotehniški fakulteti, na visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje, smer Gozdarstvo.
Žan je obiskoval srednjo šolo na Zavodu za gluhe in naglušne dijake. Najprej se je vpisal v srednje poklicno izobraževanje, v program Mizar in potem nadaljeval v poklicno tehniškem izobraževanju, v programu Lesarki tehnik. V šolskem letu 2014/15 je z odličnim uspehom zaključil zadnji letnik in zelo uspešno naredil poklicno maturo.
Splošni uspeh pri poklicni maturi, ki obsega 4 predmete, se izrazi kot seštevek ocen vseh predmetov poklicne mature. Najnižje število točk pri uspešno opravljeni poklicni maturi je 8, najvišje pa 23. Maturitetno spričevalo s pohvalo prejmejo kandidati, ki so dosegli izjemen splošni uspeh, in sicer 22 oz. 23 točk. Žan je dosegel 22 točk in se uvrstil med tako imenovane zlate maturante. Posebnost je tudi v tem, da spričevalo s pohvalo podpisuje ministrica za izobraževanje, znanost in šport.
Žan je do sedaj prvi zlati maturant srednje šole Zavoda za gluhe in naglušne.
Žan, na kratko se predstavi, prosim.
Sem Žan Pogačnik. V osnovni sem imel težave zaradi disleksije in govorno jezikovne motnje. Imel sem težave z branjem, narobe sem prebral stavek, zamenjaval sem črke p in g, d in b, težave sem imel z izgovorjavo črk s, š, r, l. Sošolci so čakali, da sem kaj prebral, kar ni pisalo in potem so se mi smejali. Imel sem občutek, da me učitelji niso razumeli. Eden mi je rekel, da sem samo len. Ali pa, da bi se lahko naučil, če bi hotel. Jaz pa sem se veliko učil. Osnovno šolo sem potem naredil z zadostnim uspehom.
Zakaj si izbral to srednjo šolo, ali so te prijatelji kdaj spraševali zakaj prav ta šola in ali si imel s tem kakšne probleme?
Za to srednjo šolo mi je povedala klinična psihologinja, h kateri sem hodil na svetovanje. Potem sem prišel k vaši svetovalni delavki, ki mi je predstavila programe na šoli, z očetom pa sem prišel še na dan odprtih vrat. Želel sem sicer, da bi šel na elektromehanično srednjo šolo, oče pa bi rad, da bi šel v gimnazijo. Moj ded je bil mizar in potem je babica pregovorila očeta, da sem se vpisal v srednjo poklicno šolo za mizarja.
Pred srednjo šolo sem imel tremo. Neuspehi v osnovni šoli sem me zelo podrli. Bil sem zelo nesamozavesten. Klinična psihologinja mi je dajala naloge. Veliko sem delal na sebi. Če zdaj pogledam fotografijo iz prvega letnika, sem bil čisto drugačen, nekako skrušen vase.
Potem pa me je učiteljica angleščine navdušila za branje – začel sem brati angleške knjige. Zdaj sem recimo prebral prvi del Harry Potterja v angleščini. Morda bom še kakšnega. Zdaj veliko berem. Kupil sem si 20 knjig, ki so moje in jih imam doma.
Kako si se počutil na šoli? Ali so te gluhi sprejeli medse, si imel na šoli kakšnega gluhega prijatelje?
Sprejetega sem se čutil normalno. Imel sem sicer težav z nekaterimi gluhimi zaradi njihovega drugačnega vedenja. Tudi na avtiste sem se moral navaditi. Je pa to dobra izkušnja – lažje sprejemam ljudi, ki so drugačni, ki imajo kakšne pomanjkljivosti. Drugače gledam nanje. Nimam težav s tem.
Kateri je bil tvoj najljubši predmet? Kaj ti je bilo poleg pouka na šol še všeč?
Predmet angleščina najbolj. Učiteljica se je z mano več ukvarjala, naučila me je, kako naj berem. Prej sem se vedno delal, da se nisem učil, čeprav sem se učil dve uri. Hotel sem izpasti bedast, češ, da se nisem učil, čeprav sem se.
Pa različne druge stvari so mi bile všeč. Ko smo šli na pohod v Višnjo goro in je naša šola zmagala med vsemi šolami. In ko smo šli na Lesariado, to so srečanja srednjih šol lesarstva iz cele Slovenije in sem dobil priznanje v kategoriji risanja pogledov. Sem se zelo trudil, ampak med slišečimi je res težko doseči dober rezultat. Nisem bil vedno uspešen.
Ali se ti zdi, da si pridobil dovolj znanj za nadaljevanje študija na fakulteti? Kako si se vključil v študentski način življenja?
Pred vpisom na fakulteto sem doživljal pritisk ali imam znanja dovolj ali ne. Zdaj pa vidim, da je moje znanje v bistvu enakovredno. Samo študentje iz srednje gozdarske šole v Postojni imajo pri nekateri specifičnih gozdarskih predmetih več predznanja.
Drugače pa ni nič posebnega. Pridem, se usedem, poslušam. Tu v srednji šoli so me učitelji spodbujali, me potiskali naprej. Zdaj na fakulteti sem eden izmed 40-ih. Razlika je v tem, da te ne nihče ne sili. Sem kar čudno gledal, ko je sošolka na faksu vstala sredi predavanja in šla ven. To v srednji šoli ni bilo mogoče.
Če se reda ne naučiš v šoli, se ga tudi v življenju ne boš. Že pred tremi leti sem se nekako odločil, da želim postati gozdar. To je bila motivacija in želja tudi za učenje.
Kako pa si se pripravljal na poklicno maturo?
Za maturo sem se učil. Izbral sem možnost, da sem maturo delal v dveh delih, to pomeni dva izpita spomladi in dva jeseni. Ampak se zdaj za to verjetno ne bi več odločil, mislim, da bi lahko naredil vse v enem roku. Tako pa sem se čez počitnice učil do 3 ure na dan, tako po delih, zadnji teden pa tudi več. In sem dosegel 22 od možnih 23 točk.
Kaj bi svetoval mladim glede na svojo življenjsko izkušnjo?
Pred leti sem imel nekaj težav tudi zaradi slabe družbe. Potem pa sem se vpisal v fitnes. V fitnesu sem močno preoblikoval telo. Zdaj že tri leta vsak dan grem za 1 uro v fitnes, delam tudi kardio vaje. To mi zelo pomaga tudi pri večji samozavesti.
Dijakom sporočam, da naj se učijo. Za nadaljnji študij ali pa za zaposlitev. V srednji šoli se lahko naučiš vse, kar potrebuješ za fakulteto ali za službo.
Žan, hvala za pogovor, želiva ti veliko uspeha na fakulteti.
Pogovarjali sva se Bernarda Kokalj in Irena Zgonc
